Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev je v četrtek, 8. 1. 2026 organizirala Zimski pohod na Lisco.
Ob pisanju vabila za naš prvi planinski izlet v letošnjem letu so bile vremenske razmere podobne kot smo jih imeli v zadnjih nekaj letih. A bolj ko se je bližal datum planinskega izleta, več je bilo snega in temperature zraka so bile vse nižje. Prijave udeležencev so prihajale, kaj sedaj? Odločili smo se, da gremo. Ob jutranjih -15 stopinj celzija na Železniški postaji v Brestanici in 40 minutni zamudi vlaka, smo v ogrevani čakalnici optimistično dobro razpoloženi počakali vlak. Na peronu smo opazovali grad Rajhenburg, ki so ga že obsijali sončni žarki. Iz reke Save pa so se dvigale hladne meglice. Na Železniški postaji Breg smo zapustili vlak, na hitro predstavili našo pot vzpona, pregledali opremo udeležencev in se po asfaltni cesti podali na pot. Po 15 minutah hoje po zasneženi asfaltni cesti, smo zavili na gozdno pot, ki se je strmo dvigovala na travnik. Sončni žarki so obsijali strmino, meglice, ki so se dvigovale iz reke Save so izginile in pokrajina je postala po iskrivem snegu čudovita. Ob ponovnem prihodu v gozd so nekateri že slekli tople bunde. Postanki pa so bili kljub temu kratki, saj so bile temperature zraka že vedno zelo nizke. Pod vasico Razbor smo opazovali lepo belo pokrajino proti Lovrencu, Velikem Kozju in v ozadju Kumu. Pri Sv. cerkvi Janeza Krstnika na Razborju smo imeli malo daljši počitek, ob katerem smo popili nekaj toplega čaja in pojedli nekaj suhega sadja. Ko smo hodili skozi vas smo opazovali naš cilj Lisco in okolico Posavskega hribovja. Na koncu vasi se je začel vzpon po zasneženem travniku, snežna odeja je bila vse debelejša, vseeno pa je bila v snegu dobra opora za varen korak. Nadaljevali smo po strmi gozdni poti, na kateri smo se večkrat ustavili in počakali, da se je dolga kolona zopet združila. Malo daljši počitek smo imeli ponovno pri cerkvi Sv. Jošta, kjer smo se malo osvežili s toplim čajem. Po dobrih treh urah smo tako prišli na veliki travnik, s katerega smo zagledali vrh Lisce in Tončkov dom. Nekaj se nas je odločilo, da se povzpnemo še na vrh, ostali pa so odšli v planinsko kočo. Z vrha se nam je pokazal lep razgled proti severu na Kamniško Savinjske Alpe in Julijske Alpe, proti vzhodu na Donačko Goro in Boč, na jugu na Sljeme in proti zahodu na Gorjance, v ozadju pa na Snežnik. V planinski koči so nam pripravili okusno gobovo juho z ajdovimi žganci, ričet in pasulj. Nekateri so popili še kavo ali čaj. Naši zvesti pohodnici Neži pa smo zapeli in nazdravili za rojstni dan. Po fotografiranju pred planinsko kočo je tudi sonce močneje posijalo in nam ob pravih zimskih razmerah omogočalo, da smo se po poti vzpona dokaj hitro spustili v dolino. Na železniški postaji smo z zadovoljstvom opazovali vrh Lisce, ki nam je omogočil pravo idilično zimsko avanturo, ki nam bo ostala še dolgo v lepem spominu.
Vodja planinskega izleta: Anton Zakšek
drustvo@pdvidemkrsko.si
