Pohod se je začel na parkirišču pri Domu na Sviščakih, kjer so dobili udeleženci zadnje napotke. Po začetni orientaciji se je pohod začel po neoznačeni poti na makadamski cesti, ki je po 500 m zavil na markirano pot v gozd, kjer je bila narejena gaz v mehkem, suhem snegu. Pot sovpada s traso Poti kurirjev in vezistov in Evropsko pešpotjo E6. Vzpon je lahek, delno se vzpenja tudi po makadamski poti, ki je bila zasnežena, ne pa poledenela. Na koncu makadamske poti se sledi markacijam v gozd in tabli, na kateri je predvideno še uro in pol hoje do Snežnika. Po slabi uri hoje je predviden prvi postanek, ki so ga nekateri izkoristili za to, da so se slekli iz bund, čeprav je bila temperatura zelo nizka, kar se je poznalo predvsem na odprtem terenu proti vrhu. Na višini okoli 1500m je bil izveden drugi postanek, nekaj pohodnikov je občasno zaostajalo, kar je vodnik pripravnik poskušal reševati s komunikacijo z drugim vodnikom in zmanjševanjem tempa ter občasnimi krajšimi postanki. Nad gozdno mejo se je veter okrepil, a je pihal z nasprotne smeri čez hrib, tako da je bila celotna skupina pohodnikov večinoma v zavetrju, občasno se je pokazal Kvarnerski zaliv z občasnimi meglicami, ki so se ustvarjale nad Grobničkimi Alpami in Risnjakom, vidno je bilo pogorje Učke in Čičarija, že prej pa smo vsi oprezali na sever, kjer so izstopali na sveže pobeljeni Julijci… Malo pred vrhom se je skupina na postanku združila, vrh pa je dosegel vsak v svojem tempu v izrazitejšem vetru. Pot vzpona ni bila poledenela, niti ni drselo. Čas vzpona je bil dobri dve uri. V koči je trajal počitek okoli ene ure, nato je sledil obisk vrha nad kočo in spust v dolino po isti poti, ki je trajal le slabo uro in pol. Ob povratku na izhodišče je bila organizirana krajša delavnica uporabe lavinske žolne, sonde in lopate, ki je pritegnila predvsem mlajše člane društva.
Matej Mlakar, vodnik
drustvo@pdvidemkrsko.si
