Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev je v četrtek, 26. 2. 2026 organizirala planinski izlet okoli Ajdovščine in v Vipavo.
Po kislem vremenu v začetku februarja in odpadlem planinskem izletu na Šilentabor, je bil interes za planinski izlet nad Ajdovščino in v Vipavo zelo velik. Že prvi dan po razpisu se je prijavilo več kot 60 pohodnikov. V želji, da ugodimo številnim prijavljenim smo zaprosili našega prevoznika Nomago za največji avtobus. Ugodili so nam in nam ponudili 62 sedežni avtobus, ki je bil po številnih odjavah na koncu ravno dovolj velik. Iz Brestanice smo se odpeljali v Krško in po avtocesti ob kateri smo se nekajkrat ustavili, kjer so se nam je pridružilo še nekaj pohodnikov. Vožnja mimo Ljubljane je potekala tekoče in po slabih treh urah vožnje smo se pripeljali do Mladinskega centra v Ajdovščini, kjer nas je pričakal planinski vodnik Stojan Kodele. V manjšem bifeju smo popili kavo ali čaj, pomalicali in začeli pohod po obrobju Ajdovščine na razgledno točko Školj. Na krajšem vzponu so nas sončni žarki že dobro ogreli, med krajšim počitkom smo si ogledali okolico in slekli odvečna oblačila. Nadaljevali smo do slapu Hubelj. Voda, ki priteka iz številnih odprtin visokih skal nas vedno navduši. Pri slapu smo se zaradi številčne skupine morali razdeliti v dve skupini, saj je prostora na razgledni točki nad slapom Hubelj premalo. Nadaljevali smo po nekdanji rimski cesti do visokih balvanov, na katerih se izobražujejo plezalci. Sledil je strm vzpon proti vzhodu na enega od manjših vrhov, ki so ga poimenovali Stara baba. Pogledi so nam z vrha segali po celi Vipavski dolini. Sledil je spust do obrobja Ajdovščine in ponovno mimo slapu Hubelj nazaj do našega avtobusa. V čudovite, zelo toplem vremenu smo si najprej osvežili grla, manjkalo pa ni tudi peciva, ki so ga prinesli tisti, ki so januarja in februarja praznovali rojstni dan. Z malo zamude smo se odpeljali v smeri Vipave do Gostišča Anja. Tu smo zasedli celo gostilno, v kateri so nam skuhali vipavsko joto s klobaso. Po dobrem kosilu smo ob sladici še malo poklepetali, nato pa nadaljevali v stari del Vipave, v katerem smo si ogledali izvire reke Vipave. Lepo urejeno mestece z obnovljeno glavno ulico je bilo pravšnje za krajši sprehod, pred vožnjo proti domu. Malo utrujeni smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano, kjer smo na počivališču, polnem velikih tovornjakov, našli še prostor za naš velik avtobus. Pred nadaljevanjem vožnje smo zapeli še našim slavljencem in se jim zahvalili za dobrote, ki so jih prinesli. Polni lepih vtisov smo se nato odpeljali proti domu.
Doživeli smo dan, ki nam bo verjetno še dolgo ostal v Lepem spominu.
Vodja planinskega izleta: Anton Zakšek



