Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev je v četrtek, 4. 6. 2026 organizirala planinski izlet na Snežnik.
Načrtovani planinski izlet konec marca na Snežnik smo takrat zaradi visoke snežne odeje prestavili. Tokrat nam je kljub spremenljivem vremenu v zadnjem obdobju posijalo sonce. S polnim avtobusom smo se iz Posavja dokaj hitro odpeljali mimo Ljubljane, ko pa smo zavili proti Primorski se je promet zgostil, še posebej na območju Ravbarkomande, ko se je cesta zaradi del zožila. S tem se je naš prihod na izhodišče vzpona podaljšal za slabo uro. A to ni zmotilo razpoloženja dobre družbe na avtobusu. Pri planinski koči na Sviščakih so nam skuhali kavo ali čaj, Jožica nam je postregla češnje, Andrej pa je prinesel sladke krofe. Po obveznem fotografiranju pred planinsko kočo je naša številčna skupina pričela z vzponom na Snežnik.
Med številnimi počitniškimi hišicami smo vzpon začeli v strnjeni koloni po lepo urejeni gozdni stezi proti vrhu. Na nekaj krajših postankih smo se osvežili in hitro nadaljevali naprej. S pridobljeno višino so se nam začeli ponujati razgledi na sosednje vrhove. Med njimi je bil zelo prepoznaven Nanos, na katerega smo se povzpeli v lanskem letu. Pri skladovnici drv, smo prvič opazili vrh Snežnika.
Pot, skozi naravni park se je zožila, čudovite vonjave ruševja in čudovitega gorskega cvetja ter vse lepši razgled proti Kvarnerskemu zalivu in njegovim otokom so nas navduševali. Med potjo smo se zato večkrat ustavili malo odpočili in fotografirali lepo floro tega lepega naravnega področja. Posamezni oblaki ki so zakrili sončne žarke, so nam pomagali, da smo po dobrih dveh urah prišli do Planinske koče na Snežniku. Nekateri so se takoj povzpeli na vrh, drugi pa smo odšli v planinsko kočo v kateri sta nas lepo sprejela oskrbnica in oskrbnik. V koči smo se osvežili in nekaj pojedli. Nasmejani obrazi pohodniki, pa so nas pripeljali do ideje, da bi se v dolino vrnili po krožni poti in obiskali še večini neznan mali Snežnik.
Pred odhodom na mali Snežnik smo še ostali odšli še na vrh s katerega so se nam prikazali vrhovi Gorskega Kotarja, Istre in Kvarnerskega zaliva z otoki. Oblaki pa so nam onemogočali razglede proti Dolomitom, Julijskim Alpam, Kamniško Savinjskim Alpam in Karavankam. Videli so se tudi nižji vrhovi Zasavskega hribovja in Gorjancev. Sledil je spust po na novo markirani in očiščeni poti na mali Snežnik. Tudi tukaj smo uživali ob čudovitem gorskem cvetju. Z malega Snežnika pa se je začela pot po zanimivih od vetra upognjenih bukovih drevesih strmeje spuščati, na nekaterih delih poti pa so nekatere večje skale upočasnile naše gibanje. Sledili so malo daljši postanki, na katerem se je skupina ponovno združila. Po dobrih štirh urah hoje smo se vrnili do Planinske koče na Sviščakih. Oskrbnica nam je skuhala zelo okusno joto in ričet, ki sta nam po dokaj naporni hoji povrnile energijo. Nekateri so še popili kavo, drugi sok, skoraj vsi pa smo nazdravili s kozarcem vina ob čudovitem dnevu, ki smo ga preživeli na Primorsko Notranjski pokrajini. Žal smo uživanjem pred planinsko kočo morali zaključiti, saj nas je časovnica opozarjala, da se moramo z avtobusom pravočasno vrniti domov. Naš najboljši šofer, nas je tudi tokrat dobro razpoložene pripeljal pravočasno v Posavje.
Vodja planinskega izleta: Anton Zakšek
drustvo@pdvidemkrsko.si
