Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev je v četrtek, 12. 3. 2026 organizirala planinski izlet na Galetovec, ki je neizrazit vrh na jugovzhodnem delu Pokljuške planote. Z vrha je lep razgled na osrednje Karavanke, Jelovico, Ratitovec in del Spodnjih Bohinjskih gora. V dolini pa na Bohinsko Belo in čudovito Blejsko jezero.
V muhastem marčevskem vremenu smo se iz Posavja z avtobusom tokrat odpeljali na Gorenjsko. Naši višji vrhovi v Julijcih, Karavankah in Kamniško Savinskih Alpah so še zasneženi, z nižje ležečih vrhov pa je pogled na vršace zelo lep. V Bohinjski Beli smo ob bolj svežih jutranjih temperaturah hitro začeli pohod v dolgi koloni po asfaltni cesti, ki se je dokaj strmo vzpenjala. Po dobrih dveh kilometrih hoje smo zapustili asfaltno cesto in nadaljevali po lepo urejeni, vse bolj strmi gozdni poti. Temperature zraka so bile vse višje in gozdne jase so že obsijali sončni žarki. Na krajših postankih smo kmalu slekli topla oblačila. Strmina ni popuščala, kolona se je večkrat raztegnila, zato smo tempo hoje z krajšimi počitki prilagajali tudi začelju. Pod Suhim vrhom smo prišli do nekaj snežnih zaplat, ki so v nadaljevanju v senčnih legah postajale vse večje. Pod vrhom Pleše smo dobro opremljeni uživali v hoji po snegu. Zadnji vzpon nas je po kopni poti pripeljal na vrh Galetovca. Velik plato na vrhu, kjer je bilo tudi nekaj klopi, smo si izbrali ob prijetnih temperaturah za malico in uživanje ob čudovitih razgledih. Pred povratkom smo naredili še nekaj fotografij in začeli spust po krožni poti po planini za Jamo nazaj v dolino. Med manjšimi planšarijami, ki so trenutno še zaprte, smo se med številnim spomladanskim cvetjem spustili do Železniške postaje v Bohinjski Beli. Tu nas je čakal avtobus, s katerim smo se odpeljali na Železniško postajo Nomenj. Po pretežno slabo označeni pohodni poti smo prečkali Savo Bohinjko in se po novi kolesarski poti sprehodili do slapu Grmečica. Čudovit slap, ki si zasluži ogleda, je bil pika na i našega tokratnega planinskega izleta. Pri vračanju nazaj proti avtobusu pa se je rek, da ima v Bohinju dež mlade, pokazalo za pravilnega. Ne vem od kod se je prikradel oblak in nas malo osvežil. Naša pot se je nato nadaljevala v Bohinjsko Bistrico, kjer smo imeli v Restavraciji Tripič pozno kosilo. Pripravili so nam zelo okusno telečjo obaro z ajdovimi žganci in ričet z mesom. Po popiti kavi in sladici, ki so je nekateri pojedli še pred odhodom, smo na parkirišču pred avtobusom zapeli še naši slavljenki Anici, ki nas je že zjutraj pogostila z rogljički.
Med vožnji nazaj proti domu smo večkrat pogled usmerili proti vrhu Galetovca in z zadovoljstvom ugotavljali, da nam je uspel še en lep planinski izlet. Proti Ljubljani je iz temnih oblakov začelo močno deževati, dež pa ni ponehal tudi ob prihodu v Posavje.
Tokrat smo imeli z vremenom res veliko sreče.
Vodja planinskega izleta: Anton Zakšek
drustvo@pdvidemkrsko.si
