Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev je v četrtek, 2. 7. 2026 organizirala planinski izlet na enega lažje dostopnih dvatisočakov, Debelo peč.
Veliko zanimanje za planinski izlet je v manj kot enem dnevu napolnilo veliki Nomagov avtobus. Pred odhodom je bilo tradicionalno nekaj odjav, a vseeno je nekaj pohodnikov ostalo doma. Naš šofer Bojan je tokrat prišel na postajališče po nas z rezervnim avtobusom, saj je njegov zaradi tehničnih težav moral na servis.
Zbrane na avtobusu to ni motilo, razpoloženje kljub pokvarjenemu mikrofonu je bilo kot vedno odlično. Vožnja skozi Ljubljano in Bled je kazala, da imamo v časovnici še nekaj rezerve. Pri vzponu skozi Gorje proti Zatrniku pa je avtobus izgubljal na hitrosti in k sreči smo se ustavili pri Gostilni Pr. Lovcu. Načrtovan počitek z malico in jutranjo kavo se je malo podaljšal. Šofer je poklical na Nomago, kjer so nam hitro poslali nadomestni avtobus nekega privatnega prevoznika, ki nas ni želel peljati do načrtovanega izhodišča na planini Javornik Ampak samo do Nordijskega centra na Pokljuki.
Malo razočarani smo se odločili, da se podamo na pot, ki je bila eno uro daljša, kot načrtovana pot iz planine Javornik do Blejske koče. Vseeno smo uživali po nezahtevni poti med čudovitimi Pokljuškimi smrekovimi gozdovi proti Blejski koči. Pred spustom do Blejske koče smo se ustavili in se dogovorili o spremembi načrta našega planinskega izleta. Ker časovno ne bi pravočasno prišli z Debele peči smo se odločili, da se povzpnemo na sosednji hrib Mrežce, ki je visok 1965m. Za sam vzpon in spust pa smo tako privarčevali eno uro hoje. Pred vzponom smo se razdelili v dve skupini. Večja skupina se je povzpela na Mrežce, ostali pa so odšli na kosilo v Blejsko kočo. Po dokaj strmi poti smo hitro pridobivali na višini, smrekov gozd so zamenjali mecesni in malo više še ruševje. Na travnikih, ki so bili poraščeni s čudovitim gorskim cvetjem pa se je paslo veliko krav. Proti vrhom so se nam začeli ponujati čudoviti razgledi na Julijske Alpe s Triglavom v ospredju. Na vrhu smo imeli malo daljši počitek med katerim smo se malo osvežili in nekaj pojedli. Kot zanimivost s pašnika, kjer so se pasle krave, je za nami prišel na vrh še osliček. Prijazno nas je ovohaval in z njim smo naredil tudi nekaj fotografskih posnetkov. Z vrha sem poklical šoferja, ki nas je prišel iskat z novim avtobusom iz Posavja. Obljubil mi je, da nas bo prišel iskati na planino Javorniki.
Po hitrem spustu do Blejske koče, kjer nam je zelo prijazen oskrbnik pripravil ričet, joto, štruklje in štrudelj smo poklepetali še s skupino, ki se ni odločila za vzpon na vrh Mrežic. Sledil je enourni spust do planine Javornik, kjer nas je že čakal šofer.
Dan številnih presenečenj se je po rezervnem scenariju zaključil zelo dobro. Številnim vprašanjem kdaj, zakaj, kako in kdaj smo se nasmejali in se dogovorili, da bomo na Debelo peč organizirali planinski izlet verjetno že naslednje leto.
Vodja planinskega izlet:
Anton Zakšek
drustvo@pdvidemkrsko.si
