V četrtek, 31. maja, smo za nekatere učence devetih razredov organizirali dvodnevni pohod po Posavskem hribovju.
Pohod se je začel pred šolo, kjer nas je ravnateljica pozdravila in nam zaželela srečno pot. Odpravili smo se preko mostu in po peš poti ob reki Savi proti Brestanici, skozi daljši in krajši tunel nekdanje ozkotirne železnice, od tam pa skozi Dolenji Leskovec, Košeni vrh, Kališovec, proti prvemu slapu Bojanca. Pot do tam je bila vroča, vlažna in polna trnjev. Čeprav smo videli in nekateri občutili nekaj padcev ter se poskusili izogniti vsem klopom, je bil prihod k slapu nepopisno lep. Nekateri so se v njem pošteno osvežili (okopali), drugi pa smo si tam le dotočili vodo, malicali ter občudovali lepoto narave. Pot na Bohor nas je vodila še mimo dveh slapov Pekel in Ubijavnik, potem pa po grebenski poti do koče na Bohorju. Sledila je okusna večerja, tuširanje, večerna zabava in počitek.
Po prekratki noči smo se zjutraj okoli 8. ure, po zajtrku, odpravili na Lisco. Pot nas je vodila čez Javornik in Mrzlo planino, sledil je spust skozi Zabukovje do Gostišča Pipan. Sledil je vzpon do gostišča, kjer so nam pripravili kosilo. Po krajšem počitku smo prišli po strmi poti na Malo Lisco. Sledil je še spust in naš zadnji vzpon na cilj – Lisco.
Najpogumnejši učenci devetih razredov so se odločili, da prehodijo verjetno najzahtevnejšo pohodno pot v času šolanja – dvodnevni pohod po Posavskem hribovju. Druženje po številnih zgodovinskih, predvsem pa naravnih zanimivosti nam prikaže čudovito pokrajino, v kateri smo srečali skromne, prijazne, radovedne in darežljive ljudi. Navdušeni in ponosni so bili nad nami, da smo jih obiskali in z njimi poklepetali.
Naše skupno druženje je bila za učence življenjska izkušnja, v kateri so si dokazali, da je kljub velikim naporom mogoče priti do cilja. Na cilju pa spoznali, da se je izplačalo.
Utrujenost, žulji, bolečine v nogah in ramenih so izginile, ostali pa so čudoviti spomini, ki jih verjetno ne bodo nikoli pozabili.
Vodja pohoda:
Anton ZAKŠEK
drustvo@pdvidemkrsko.si
