Starejša skupina pohodnikov Posavskih planinskih društev je v četrtek, 12. 10. 2023, organizirala planinski izlet na Porezen. S polnim avtobusom pohodnikov smo se odpeljali z meglenega Posavja mimo Ljubljane v Škofjo Loko, ki so jo prijetno ogrevali jutranji sončni žarki. V gostišču smo imeli zajtrk, nato pa nadaljevali ob Selški Sori, ki je pred letim ob poplavah naredila pravo razdejanje, ki ga še danes sanirajo. Čudovita pokrajina stisnjena ob strme bregove, se v Železnikih zoži. Po nekaj kilometrih vožnje smo nato zavili v naselje Davče, ki se nahaja v Škofjeloškem pogorju na nadmorski višini med 850 in 1100 metri ob istoimenskem potoku Davščica. Davča velja za najbolj raztegnjeno vas v Sloveniji, hiše so raztresene na zračni razdalji 10 km. Naše izhodišče za vzpon je bilo pri kmetiji Jurež, s katere smo nato ob sončnem vremenu uživali z lepimi razgledi na vrhove Škofjeloškega hribovja na vzhodu, pred nami pa smo opazovali tudi s travo porasel vrh Porezna. Začeli smo po asfaltni cesti, ki je kmalu prešla v lepo urejeno in z markacijami označeno pohodno pot. Prvi del je bil še dokaj položen, nato pa je strmina postajala vedno večja. Večkrat smo se ustavili, saj smo se pri večjih vzponih kot skupino bolj raztegnili. Po dobri uri hoje smo prišli do pašnikov. Pogledi proti vrhu, ki je bil strmo nad nami je večkrat prekrila megla. Proti vrhu je začel pihati tudi veter. Proti severu in vzhodu smo opazovali vrhove Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Ob prihodu na vrh je megla postala vse gostejša. Po fotografiranju na vrhu smo se nato spustili do doma na Poreznu, kjer so nam skuhali okusno joto in pasulj. Sledil je spust po strmi poti nazaj v dolino. Ob prehodu v gozd se je vreme zopet izboljšalo. Na zadnjem delu poti smo si ogledali še Dovške slapove, do katerih se je pripeljal tudi naš šofer z avtobusom. Izkoristili smo še dokaj lepo vreme. Meglice z zahoda pa so že nakazovale, da se bo vreme v prihodnih dneh tukaj spremenilo. Kljub lepi vremenski napovedi smo imeli s seboj oblačila za malo hladnejše vreme, kar nam je na vrhu prišlo še kako prav. Z avtobusom smo se nato dobro razpoloženi in po dobrih petih urah hoje tudi utrujeni, vrnili nazaj v Posavje. Nekaj je bilo vprašanj, kam v novembru? Tudi tokrat verjetno v Škofjeloško hribovje na Lubnik in ogled Škofjeloškega gradu.
Vodja pohoda:
Anton Zakšek
drustvo@pdvidemkrsko.si
