Tura 1
Cilj ture: GALETOVEC (1265 m)
Ker smo imeli v CŠOD Bohinj dogovorjen prihod nekje tik pred obedom ob 13h, smo se tudi od doma odpravili nekoliko kasneje kot ponavadi in prispeli tik pred kosilom. Ko smo napolnili želodčke, smo uredili prijavo in prtljago znosili v svoje sobe.
Nekaj čez drugo uro popoldan smo se skoraj vsi udeleženci tabora odpeljali proti Pokljuki in nekaj ovinkov nad Gorjušami parkirali na gozdni poti. V lepem sončnem vremenu startali najprej po kolovozu mimo planšarskih planin do Galetovca (1265 m), s katerega je izjemno lep razgled na Blejsko jezero in skoraj celotno verigo Karavank vse do Kamniško-Savinjskih Alp ter na Babji zob nad Bledom.
Izhodišče: Konjska ravan
Trajanje ture: 2 uri
Zahtevnost: lahka tura
Ker sva vodnika Pia & Stane ocenila, da imamo še nekaj časa do večerje v domu, smo se mimogrede odpeljali še do Železniške postaje Nomenj in se podali na kratek pohod do slapa Grmečica, ki je bil na moje veselje dovolj aktiven, lep na pogled in seveda zelo glasen, tako smo skoraj pozabili celo na večerjo, ki smo jo nazadnje le ujeli za rep.
Po večerji je padel vodniški predlog, da se zaradi vremenske napovedi v torek izvede tura na Tosc in Planino Konjščica z Uskovnice!
Alternativna tura: Slap Grmečica
Tura 2
Cilj ture: TOSC (2275 m)
Prva skupina se je s Pio brez zajtrka odpravila na dolgo turo na Tosc že ob 6.uri zjutraj., ostali smo se z vodnikoma Stanetom inTonetom (oba na M. ) takoj po zajtrku odpeljali na parkirišče pod Uskovnico, od koder se je večina podala na pot mimo koče na Uskovnici strmo navzgor po vzhodni strani slemena in po poldrugi uri prispela na planino Konjščica, na kateri sem doživel presenečenje, ko sem srečal svojega prijatelja, soseda, sovaščana in soimenjaka Staneta z ženo Ireno. Vreme nam je prijetno služilo, zato smo se po okrepčilu nekateri odpravili še malo naprej na sedlo Jezerce (1720 m) , na katerem smo od planinke, ki je prihajala iz smeri Vodnikove koče izvedeli, da se z zahoda približujejo temni oblaki, zato smo se hitro spustili do Uskovnice, na kateri smo se veliko lažje okrepčali in spremljali dejanske vremenske razmere.
Po počitku na Uskovnici smo se najprej odpeljali do našega začasnega doma v CŠOD, nato pa si v Bohinjskem jezeru privoščili prijetno namakanje; eni do kolen, bolj korajžni pa čez glavo, da si jo ohladimo za naslednje ture.
Izhodišče: planina Uskovnica
Trajanje ture: 9 ur
Zahtevnost: zahtevna tura
Naša prva skupina si je privoščila turo ves svetli del dneva, tako da so komaj še ujeli večerjo. Tura je bila dolga, saj so se od Uskovnice podali v breg po zahodnem bregu slemena Ablance, nato pa se priključili stezi med Studorskim prevalom in Vodnikovim domom, nato je šlo samo še malo v desno do oznake za stezo na Tosc in po neoznačeni stezi strmo navzgor do vrha.
Na vrhu Tosca so imeli srečo in pravo gostinsko ekipo, da so si lahko privoščili ledeno hladno pijačo v snežnem hladilniku, nato pa je sledil še spust navzdol na Studorski preval in čez Jezerce na Planino Konjščica, kjer so si privoščili njihove dobrote. Čakal jih je še spust do koče na Uskovnici, kjer jih čakali lunch paketi, ki smo jim jih dostavili do koče, tako da so morali ponovno potrditi uspelo turo in se nato odpeljati do Bohinja.
Pri večerji smo se posvetovali in odločili, da se naslednji dan udejanji prvotna torkova tura na Pršivec in na željo nekaterih podaljša do Koče na sedmerih Triglavskih jezerih.
Alternativna tura: planina Konjščica
Tura 3
Cilj ture: DEDNO POLJE
Po zajtrku smo se vsi odpeljali na parkirišče pod planino Blato, od koder smo se enotno odpravili do Koče na planini Jezero, tu pa smo se še takrat še v lepem vremenu ločili, šest se nas je napotilo proti planšariji na planini Viševnik, a je še preden smo nanjo prispeli, začelo nebo rahlo jokati, zato smo se odločili, da bomo tam vedrili. Kljub skromnemu prostoru nas je na planini uspelo vedriti približno 50 planincev. Polovica je bilo osnovnošolcev, en naš (moj vnuk) Marcel in 28 mladih Tržačanov, ki so imeli v sklopu PD Trst tabor kar v Koči na planini Jezero, kamor so se vrnili, ko je malo prenehalo deževati. Naša skupina pa je bila bolj junaška in se je odpravila proti vrhu Pršivca, kmalu je spet začelo pršeti, malo smo še vztrajali, ko pa je tik pod vrhom še nekje med smrekami začelo tudi bliskati in grmeti, je bilo tudi za našo skupino prehudo, zato smo se odločili, da obrnemo in smo jo popihali navzdol tako hitro, da nismo obiskali planine Viševnik, temveč smo jo ucvrli kar mimo oskrbovalnega konja navzdol do Koče na planini Jezero, kjer smo si kljub precejšnji gneči le privoščili nekaj toplega.
Izhodišče: planina Blato
Trajanje ture: 4 ure
Zahtevnost: lahka tura
Ko je prenehalo deževati, smo se podali na pot proti planini Blato, na poti navzdol nas je obsijalo celo sonce.
Podobno se je zgodilo tudi drugi skupini, nad planino Ovčarija so ravno tako obrnili in se vrnili na izhodišče na planini Blato. S tem smo si prislužili malce več časa za kopanje v jezeru.
Svet vodnikov je sprejel sklep, da se zaradi slabe dopoldanske vremenske napovedi udeležencem tabora omogoči počitek ali pa lahko gre vsak malo po svoje, po nalivu pa bi obiskali korita Mostnice ter se sprehodili vse do koče na Vojah. V nočnih urah smo v Bohinju doživeli hud naliv in orkanski veter, ki pa sta se do jutra umirila.
Tura 4
Cilj ture: Korita MOSTNICE, VOJE
Zjutraj so nas ob štirih zbudili grmenje, vihar in naliv, a se je še pred zajtrkom vreme nato umirilo. Precej udeležencev odpravilo na pot okrog Bohinjskega jezera. Jaz sem odpeljal svoja cimra na ogled Planine Zajamniki, med vožnjo po Bohinjski dolini smo lahko opazovali opustošenje, ki ga je povzročil močan nočni veter, ogromno je bilo podrtih dreves, ki so marsikje še delno ovirala promet, polno je bilo razmetanih deske po travnikih, podrti so bili kozolci razbiti strešniki. Kljub temu je sprehod do planine Zajamniki lepo uspel in nam omogočil prijeten razgled na zahodne vršace. Ob odhodu nazaj smo si v Štrudlu privoščili štrudl.:) Po vrnitvi v CŠOD-a je sledilo kopanje v jezeru. Po zaužitem lunch paketu sem si privoščil počitek, a me je kmalu zdramil Piin telefonski klic, da imam pripravljeno skupino za Mostnico. Ko sem le prispel na dvorišče, se je moja skupina komaj začela pripravljati, tako da smo se dokaj pozno odpeljali na parkirišče v Staro Fužino.
Izhodišče: Stara Fužina
Trajanje ture: 4 ure
Zahtevnost: lahka tura
V sončnem vremenu smo se po prijetno hladni senci podali na pot ob šumenju Mostnice v globini pod Hudičevim mostom, bližje Vojam je bil tok reke vse višji in vse glasnejši in smo zelo dobro slišali in videli peneče vodno prelivanje preko gladkih skal.
Dokaj hitro smo prispeli do Koče na Vojah, kjer smo si privoščili hladno pijačo. Kmalu sem opazil, da se kopičijo temni oblaki, zato sem začel priganjati k povratku, ravno ko smo prišli do Hudičevega mosta, so začele padati prve kaplje dežja. Pošteno se je ulilo šele ob prihodu v CŠOD.
Odločitev za naslednji dan sta bili turi na Šijo in Vogel.
Tura 5
Cilj ture: VOGEL (1922 m) in ŽABIŠKI KUK (1844 m)
Po zajtrku smo se odpeljali le do spodnje gondolske postaje za Vogel in se z vzpenjačo odpeljali na Vogel Ski Center, od koder smo imeli ob lepem vremenu čudovit razgled preko meglene Bohinjske doline na vse severne vrhove z očakom Triglavom na sredini.
Na pot smo se podali v dveh skupinah, lažjo je vodila Pia proti Šiji, težjo pa kar trije vodniki: Stane, Tone in Mojč, najprej smo hoteli na Vogel preko planine Zadnji Vogel, pa zaradi pomanjkljivih oznak na razpotjih pristali na isti stezi v smeri Orlove glave in Šije kot Piina skupina, le malo hitrejši smo bili. Med potjo smo opazovali lepo pokrajino in par jadralnih padalcev, ki so se z nami pripeljali v gondoli in hitro pridobili višino brez korakanja navzgor v strmino.
Izhodišče: koča Merjasec na Voglu
Trajanje ture: 6 ur
Zahtevnost: zahtevna tura
Na področju Orlove glave je veliko gradbišče, ki smo ga zaobšli in nadaljevali v smeri Šije, do vrha smo vztrajali štirje, dosegli smo koto 1880 m, ostali pa so obhodili pobočje na severni strani proti Vratcem, kjer smo jih nato dohiteli in se nato skupaj povzpeli na vrh Vogla 1923 m. Na vrhu smo kljub rahlemu vetru imeli nekoliko daljši postanek. Tu naj bi padla tudi odločitev za napredovanje na južni vrh Žabiški kuk, vendar je bilo le par kandidatov, zato smo se temu odpovedali.
Z vrha smo se vrnili po isti poti in nadaljevali do Smučarske koče na Orlovih glavah, ki je bila tokrat odprta, zato smo si privoščili počitek in okrepčilo nato pa nadaljevali do gondole ter se odpravili v CŠOD Bohinj.
Po večerji smo se odločili za naslednjo turo po vrhovih nad Soriško planino.
Alternativna tura: Šija
Tura 6
Cilj ture: Slatnik in Lajnar
Takoj po zajtrku smo se v lepem sončnem jutru odpeljali na Soriško planino in se podali na pot najprej mimo Litostrojske koče proti Možicu, kjer smo naredili eno gasilsko na samem vrhu. Nekaj junakov je šlo na ogled rovov iz 1.svetovne vojne, ki so nas pripeljali v sam bunker tik pod vrhom. Skupaj smo nadaljevali pot po Rapalski meji mimo opuščene Tovorne žičnice po mulatjeri pod Slatnikom, od koder smo imeli lepe razglede na Porezen, Kojco in smučišče Črni vrh nad Cerknim. Tako smo kmalu prispeli tudi na Lajnar, kjer smo se posamezniki odločili še za naslednji vrh Davh 1548, nato pa se spustili nazaj mimo gradbišča na Soriški planini do svojih vozil in se odpeljali v dolino na zadnje kopanje v Bohinjskem jezeru v tem taboru.
