Po prvem mini taboru za osnovnošolke in osnovnošolce, s katerim so otvorili lanske počitnice, je Planinsko društvo Videm Krško tudi letos ob koncu šolskega leta vse osnovnošolke in osnovnošolce krških šol povabilo, da si  pričarajo novo planinsko pustolovščino na hribu nad domačim mestom. Preden so si udeleženci mini tabora lahko postavili šotore z najlepšim razgledom na Savsko dolino in Krško polje, je bilo potrebno prehoditi 17 km od Podsrede do Koče na Grmadi. Pohod in tabor je vodil vodnik PD Videm Krško Anton Zakšek, na pomoč so mu tako kot lani priskočili krški Mepijevci, ki so prevzeli vloge vodij skupin ter izvajalcev delavnic, spremljala sta jih mentorja Matej Mlakar in Alenka Špan.

Vroč zadnji dan junija skupine udeležencev ni pretirano oviral, vsi so bili dobro opremljeni in v izvrstni kondiciji, ob poti pa so si privoščili prijetne postanke na Gradu Podsreda, pri domačinih Anici in Darku Topolovšku, ki sta jih pogostila s priboljški, pijačo in sladoledom, nekje na pol poti so se lahko osvežili tudi z dvema lubenicama. Pot od Podsrede do domače Grmade so mladi v starosti od 6 do 19 let prehodili v 5 urah in pol, po osvežitvi s sokom in novimi lubenicami so si privoščili kosilo, ki sta ga pripravila Mepi kuharja Jan in Rok, na jedilniku so bili tokrat Janovi čevapčiči in Rokova krompirjeva solata. Polni novih moči in energije so se nato po skupinah udeležili delavnic prve pomoči, ki sta jo izvedla Mepijevca Ema in Žan,  Gašper R. je dokazal, da napreduje pri svoji Mepi veščini vrtenje topega noža in je za to navdušil predvsem dekleta, ki so se izvrstno izkazala v tej ročni spretnosti, Brin je mlade naučil, kako narediti osnovne planinske vozle, Matic pa je pokazal, kako lahko iz vej in vrvi naredijo priročno nosilo za ponesrečence. Pod budnim očesom mentorja Mateja je Gašper Ž. pripravil mini Grmada Zipline, po katerem so se lahko s pomočjo Jana in Roka spuščali mladi navdušenci nad planinskimi veščinami. Po delavnicah je bil čas za postavljanje šotorov in priprave prenočišča, pripravili so si tudi kurišče, ob katerem so si želeli zvečer ustvariti taborni ogenj, a je veter tako kot prejšnje leto narekoval sledenje požarno-varnostnim zadržkom. Večerjo je pripravil vodnik Anton, ki je za udeležence spekel slastne palačinke, potem pa še vodil zabavni in smeha poln večerni kviz, na katerem so si skupine lahko priborile prve točke za končno nagrado. Po kvizu so se udeleženci opremili s čelnimi svetilkami in odšli na nočni pohod po poteh okoli Grmade, nato pa je Gašper L. s pomočjo teleskopa, ki ga je postavil nad taborom, razkril skrivnosti nočnega neba. Četrtek se je že skoraj prevesil v petek, ko je tabor zajel nočni hlad in omogočil dokaj trden spanec do jutra.

Po zajtrku je napočil čas še za eno dejavnost skupin – mini orientacijo, ki je letos potekala malo drugače. Mepijevci so se postavili na kontrolne točke, skupine pa so vrstni red obiska točk izžrebale in so imele vsaka svoj mini orientacijski izziv, na vsaki točki so morali odgovoriti še na zastavljeno vprašanje ali rešiti uganko. Lubenica je ponovno osvežila vse mlade orientaciste ter jih pripravila na zadnji izziv tabora – reševanje ugank. Pogled na lično tabelo z rezultati je razkril zmagovalce – skupino Plišasta kobilica, ki jo je vodila Mepijevka Ema. Vse skupine so prejele nagrade ustrezne mestu njihove skupne uvrstitve, vodja tabora pa je s posebnima nagradama nagradil tudi najmlajšega udeleženca – prvošolca Brina in najbolj dejavno in uspešno udeleženko – tretješolko Niko. Prav vse udeležence je PD Videm Krško nagradilo z majicami, na podelitvi je udeležence pozdravila tudi predsednica društva Irena Lekše. Po obveznem skupinskem slikanju je napočil čas, da vodnik Anton Zakšek s spremstvom Mepi pomočnikov mini tabornike odpelje v dolino po še eni svoji posebni poti z Grmade ter jih pred OŠ Jurij Dalmatina preda staršem.

Drugi mini tabor na Grmadi je dokazal, da se da vse, če je dovolj volje in moči, premaga se razdaljo, klance in spuste, previsoke temperature, strah pred prvim spanjem v šotoru, pred temo in, kar je najbolj pomembno, premaga se dolgčas. Ker če česa v mini taboru na Grmadi ni, je to dolgčas. Veliko pa je dobre volje, smeha in hecanja, novih izkušenj in veščin, vsako leto se ustvari lepa medgeneracijska skupnost in počitnice se začnejo tako, kot se spodobi. S pustolovščino.