PD Videm Krško - DOMOV
×

Warning

Piškotki

Naše spletno mesto uporablja piškotke. Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki se shranijo na vaš računalnik ob obisku našega spletnega mesta in ne škodijo vaši strojni ali programski opremi. Piškotke lahko kadarkoli odstranite ali brskalnik nastavite tako, da ne dovoli njihove namestitve.

O piškotkih

Povezava na direktivo

Piškotke ste zavrnili. Odločitev lahko spremenite.

VODNIŠKI KOTIČEK

xlsxKONTAKTI_-_tel._stevilke.xlsx

Hoja v naravi je del sprostitve posameznika ter je pomemben dejavnik za duševno in telesno krepitev človeškega organizma.

Vsak skupinski izlet v gore je tudi neke vrste psihodinamski in psihosocialni projekt.

Planinci - izurjeni, planin vajeni ali zgolj priložnostni, morda celo taki, ki se prvič odpravljajo na peš hojo v hribe - so na skupinskem pohodu postavljeni v novo, drugačno situacijo od tiste, ki so jo vajeni. Zato je izlet (tura, odprava, itd.) gibanje človeka ali skupine ljudi z določenim namenom: učenje, zabava, delo, sprostitev, spoznavanje. Dober izlet mora biti vsebinsko bogat, fiziološko učinkovit, poučen ter zabaven in prijeten.

Izvedba planinskega izleta se pričenja in končuje doma. Naravo je treba opazovati, lepote uživati in doživljati gorski svet ter ga vrednotiti po tem, kaj nam da in ne le po višini vrha, ki smo ga dosegli.

Smo se že kdaj vprašali, ko smo zastavili korak v strmino, zakaj to sploh počnemo? No, takoj na začetku poti verjetno še ne. Vprašanje je morda začelo črvičiti v nas pozneje, nekje višje gori, ko se je boleča utrujenost naselila v naših mišicah, ko smo zajemali sapo pod vedno težjim nahrbtnikom, se upirali z vsem telesom orkanskemu vetru, ki je z ledenim mrazom našel še tako majhno špranjo v naših oblačilih, ali ko zaradi izsušenih ust še govoriti nismo mogli in je sonce kar naprej pripekalo z nezmanjšano močjo, cilj, kjer bi že zdavnaj morali biti, pa se je odmaknil za skalnati rob...in še za enega...in še za enega. Vendar se tudi takrat s tistih zakajem nismo preveč ukvarjali. Želeli smo si le, da bi bilo že enkrat vsega konec, in razmišljali, da ni sile, ki bi nas še kdaj spravila sem gor. Potem pa je potrebno tako malo nečesa - morda le skodelica vročega čaja v koči, čudovit razgled, krepak stisk prijateljeve roke na vrhu, priznanje samemu sebi (»uspelo mi je«), dan počitka v dolini - pozabimo na hudo in že brskamo za novimi cilji. Še le tedaj se zavemo, da se tistega vprašanja sploh ne zastavljamo več, ampak nam ga zastavljajo drugi - oni, ki ostajajo v dolini. Kako naj jim vendarle odgovorimo, če še sami ne vemo, zakaj?

KATEGORIZACIJA PLANINSKIH POTI

Zaradi lažjega načrtovanja ture, izbire smeri vzpona in sestopa, potrebne pripravljenosti in opremljenosti so planinske poti razvrščene po zahtevnosti na lahke, zahtevne in zelo zahtevne poti.

GIBANJE PO LAHKIH POTEH

V to kategorijo spadajo poti, kjer za napredovanje še ne potrebujemo pomoči rok. Kadar je pot speljana čez nevarnejše mesto, je dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izkušenim planincem.

GIBANJE PO ZAHTEVNIH POTEH

Kot zahtevne poti so označene tiste, kjer že naletimo na krajše skalnate odstavke, preko katerih si moramo pomagati z rokami. Morebitni tehnični pripomočki na poti (klini, jeklenice) so namenjeni predvsem naši varnosti in niso nujno potrebni za napredovanje.

GIBANJE PO ZELO ZAHTEVNIH POTEH

Kot zelo zahtevne poti so označene tiste, kjer je raba rok pri vzpenjanju nujna. Tehnični pripomočki na poti niso namenjeni le naši varnosti, ampak z njihovo pomočjo premagujemo težka mesta. Poti so primerne le za dobro izurjene, fizično in psihično pripravljene planince brez vrtoglavice.

NEVARNOSTI V GORAH

Ločimo dve veliki skupini nevarnosti in tudi nekaj nasvetov, kako se jim izognemo. S prvo skupino se moramo spoprijeti že doma: nevednost, objestnost, pretiravanje - enostavno nepripravljenost na turo. S prihodom v gore se srečamo z drugo skupino nevarnost, med katerimi je na prvem mestu vsekakor zdrs. Pravilna oprema, znanje njene uporabe in pravilno gibanje - če smo poskrbeli za to troje, smo tudi za sklop zmanjšali na minimum. Čaka nas še vreme - s svojimi pojavnimi oblikami sokrivec za mnoge nesreče.

ZDRS, PADEC

Zdrs, padec tudi gornikom ne prizanaša. Pogosto slišite neumno zatrjevanje: »Meni se kaj takega že ne bo pripetilo.« Upoštevajte naslednje:

  • Težava je v tem, da terena, na katerem lahko zdrsnete, ni vselej lahko prepoznati - možnosti pa sploh ni tako malo: strme in mokre trave, prepad na robu poti, snežišče, zmrznjena zemlja itd.
  • Da pride do zdrsa, mora biti hkrati izpolnjenih več dejavnikov: neustrezno izbrana pot, s katere se niste pravočasno umaknili; pri fotografiranju motiva lahko pozabite na okolico, trganje cvetja v skalnem pečevju.

VREME

Vreme je za vaše dobro počutje odločujoč dejavnik:

Soparica in nevihte s strelami, mraz in snežni meteži, slaba vidljivost in še kaj, so vremenski pojavi, ki lahko delajo gornikom hude preglavice.

Padajoče kamenje, plazovi, razdražljivost ob nastopu fena, srčne slabosti, ki se lahko pojavijo v soparnem vremenu ali ob vremenskih spremembah, in njih posledice na ljudeh ni lahko prepoznati.

Ljudje radi o vremenu slabo govorijo, češ da jim ni naklonjeno - vendar vreme ni potuhnjeno in ne zahrbtno:

  • Meteorološka služba pravočasno obvešča javnost z vremenskimi stanji in napovedjo (seveda vremenski preobrat lahko prehiteva ali kasni, je močnejši ali šibkejši);
  • Proti mrazu se lahko zavarujete;
  • Strela ne udari z jasnega neba;
  • Probleme z orientacijo lahko predvidite

Pred vsako turo se seznanite z vremensko napovedjo!

* STRELA

Stalna spremljevalka spomladanskih in poletnih neviht, ki šele v gorah pokaže vso svojo moč. Dokler se ne zabliska in zagrmi, se te nevarnosti skoraj ne zavedamo. Potem je velikokrat že prepozno.

* MRAZ

V angleško govorečih deželah pravijo mrazu »tihi ubijalec«. Mraz navadno ne ubija neposredno, je pa vzrok številnih usodnih napak.

  • Mraz omrtviči človeka.
  • Mraz povzroča stres (prenagljeni ukrepi).
  • V mrazu postanejo ljudje apatični.
  • Mraz oslabi trdnost odločanja.
  • Mraz ovira pri gibanju; gibi so togi, nerodni.

* SONCE

Povzroča:

  • Sončne opekline
  • Snežno slepoto

PAZITE, KAMEN!

Ta smrtna nevarnost prihaja pogosto povsem nepričakovano. Kamenje, skale, led, spomladanski sneg, debla, vejevje ...

In kako se izognemo nevarnosti?

1. Bodite pozorni, glejte tudi navzgor.

2. Ognite se nevarnim območjem.

Kdo proži kamenje?

Najbolj nevarni so ljudje. Pazite, kadar so na poti nad vami. Opazujte jih od časa do časa!

Tudi živali (gamsi in kozorogi na divjem begu lahko sprožijo plazove kamenja).

Pazite ob dnevni otoplitvi: ko sonce posveti v steno, se začne prožiti kamenje, led ...

SNEŽNI PLAZOVI

Plazovi so, čim nagib pobočja preseže 25°.

Največ nesreč v plazovih se zgodi na pobočjih z nagibom med 30° in 35°.

Posebno nevarne so vzhodne strmine. Statistika pove, da se tam v plazovih primeri 63% nesreč.

Drugi znaki nevarnosti:

  • Napihan sneg - največ nesreč se zgodi med sneženjem in kmalu po sneženju zaradi kložastega snega, ki ga je zametel veter.
  • Globinski srež
  • Moker sneg

Izogibajte se pobočjem, za katera nimate občutka, da so varna!


Dovolili ste piškotke na vašem računalniku.

AS
potokar