PECA, 21.9.2019

Na poroki nedaleč stran od Celja jih njih sto skupaj z ženinom gleda tekmo naših z Bolgari. Nevesta nima besede,  nekaj naših pa ob šanku proseče čaka in ob tekočih zadevah modruje in analizira dan, ki je  s soncem utonil kakšno uro prej tam nekje nad Smrekovcem. Vožnja iz Posavja na Koroško je posebno doživetje in ko greš, se moraš zares dobro prepričati, da je vredno. V nočni vožnji tik pred izpuhom šeste šoštanjske fabrike smo vsi tiho enotni, da se z naravo ni dobro igrati. Nekje na zadnjih sedežih na meji med zavednim in nezavednim odmevajo besede najmlajših, katerim edinim še ni zmanjkalo besed. Na parkirišču v Topli kakšno uro prej se nekateri že odklopimo in čakamo na prevoz. Z bosonogim prihodom mimo idilične kmetije, kjer občutimo skorajšnji  prihod prvega jesenskega dne, opazujemo Matjažev obraz, po katerem je prej plezal plezalski par. Iskanje bližnjic po strmih gozdovih je nekatere zelo osrečilo, druge malo manj, skupaj pa smo le našli prehode, ki jih je letošnje poletje skrilo nekje pod praprot, drugje pa jih je prekrilo polomljeno drevje. Vrnitve po isti poti v dolino si po obilnem kosilu, ki ga je bilo zelo težko naročiti, ni želel nihče. Tudi jame, ki smo jo vdeli pred odhodom na vrh, smo se drugič ognili.  Peca je zelo razgledna gora, še posebej če se je lotiš po plezalni strani. Na prostranih vršnih pobočjih te sonce sili k počitku, pogledi  ob jasnem vremenu bežijo na zahod, skupaj ugotavljamo, kaj štrli in zakriva nemoten pogled na triglavsko pogorje. Nekako čudežno tokrat na vrhu ne piha in celoten avtobus se skoraj  istočasno znajde na točki, primeren za skupinsko fotografijo. Tiste, ki izberemo plezalno pot na vrh, pospremijo tudi udeleženci Tonetovega kviza, nekateri pa gredo tudi zraven. Peca ima tudi jamo, ki navdušuje predvsem najmlajše, le da je toliko stran od koče, da se nekaterim preprosto ne da tja. A še ne vedo, da jih z vztrajnimi  vodniki to čaka malce kasneje.  Tudi po poti iz izhodišča pod Končnikom, ki se le v prvem delu strmo vzpenja, potem pa v elegantno speljanem prečenju  desno  čas hitro mineva. V avtobusu. Srečen, da sem prišel do rudnika, razmišljam, kaj nas danes čaka.

M.

Galerija slik

Na plezalni poti:

Na vrhu:

Kralj Matjaž:

Sled ture:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja