BOHINJ 2019, 15.7.-21.7.

Ponedeljek

Iz Krškega smo krenili ob deveti uri, nekateri z osebnimi vozili,  za nekatere pa sta bila letos na voljo dva kombija. Stane in Andrej sta prevzela vlogo šoferjev. V Bohinj smo prispeli okoli 12. ure, dobro razpoloženi smo se najprej lotili prtljage, ki je ni bilo malo, po kosilu pa smo se namestili po sobah. Tabora se je udeležilo 34 članov, v petek sta se nam pridružila še Božo in Mari. Že tretje leto je bil z nami tudi zelo prijazen kuža Otis, ki je postal naša maskota. Spremlja nas na vseh poteh. Čeprav ima veliko kondicije, je zvečer tudi on utrujen legel k zasluženemu počitku. Domoval je v avtu, kjer je bilo zanj prilagojeno ležišče.

Naša prva »ogrevalna« tura je bil Studor in planina Uskovnica. Ko smo se vrnili v dom, nas je že čakala večerja. Vodniki so pripravili plan za naslednji dan, vsak od udeležencev se je odločil, kateri skupini se bo priključil. Za vsak dan sta bili na razpolago dve turi, ena zahtevnejša in ena lažja. Pred počitkom smo nekateri ob prijetnem klepetu še posedeli pred domom.  

Torek

Opremljeni z nahrbtniki smo se dobili v jedilnici na zajtrku, ob osmih smo krenili na pot. Obe skupini sta krenili iz Planine Blato v smeri Planine Krstenica, le da je prva skupina krenila v smeri Adama (2.012 m) in Eve (2.019 m). Ker so se odpravili na pot po lovski, nemarkirani poti, je bil na delu poti prehod otežen, zato so se morali vrniti del poti do Planine Jezerce, vendar so osvojili vrhova in se po sedmi uri vrnili v dom. 

Druga skupina se je najprej ustavila na Planini Krstenica, po krajšem oddihu pa se je odpravila na Krsteniški Stog (1.879 m). Kljub slabi vremenski napovedi je bilo vreme lepo, s soncem obsijane  Bohinjske gore in Fužinske planine so nudile čudovit razgled.

Sreda

Zaradi slabe vremenske napovedi za ta dan so se vodniki odločili, da bo za vse udeležence organizirana ena skupina in sicer pohod na Porezen (1.630 m) iz Petrovega Brda. Dan je bil nekoliko vetroven, vendar na srečo dežja ni bilo. Dobršen del poti je potekal po gozdu, del poti pa je bilo potrebno prehoditi po vročem julijskem soncu. Vendar smo bili dobro opremljeni tudi za sonce. Vsi smo osvojili vrh. Sledilo je obvezno fotografiranje, nekateri pa so si ogledali bunker, ki se nahaja neposredno pod vrhom. Na povratku smo se ustavili še v planinskem domu na Petrovem Brdu, hladna pijača in prijazen oskrbnik sta pripomogla, da smo bili vsi udeleženci dobro razpoloženi.  Ker je bilo do večerje še nekaj časa, smo si ogledali tudi bolnico Franja.

Četrtek

Planirana je bila tura na Draški vrh, vendar so se vodniki zopet zaradi vremenske napovedi odločili za Viševnik in razgledne vrhove okoli Blejskega jezera. Prva skupina je iz Rudnega polja osvojila Viševnik (2.050 m), druga skupina pa se je z vlakom odpeljala iz Bohinjske Bistrice do Bleda, nato pa naredila krožno pot okoli jezera na Osojnico (691 m) in Ojstrico (611m). Nekaj posebnega je bil pogled iz  vrha na Blejsko jezero in na okoliške hribe. Sledila je zaslužena malica ob jezeru, Otis pa je izkoristil priložnost za kopanje v Blejskem jezeru. Andrej je že zjutraj krenil na pot, saj je moral vrniti najet kombi in prevzeti drugega. Iz Bleda smo se peljali zopet s kombijem, do Bohinjske Bistrice nas je bilo po število nekoliko preveč, ampak je šlo vse »kot po maslu«.

petek 

 

Kot običajno, vstajanje, priprava nahrbtnika za pot, zajtrk, logistika okoli prevozov in na pot. Ko smo se vozili po gozdni, blatni poti proti izhodišču, so nam preprečili pot delovni stroji za spravilo lesa, zato smo se morali vrniti in se drugače organizirati. Razdelili smo se v tri skupine, prva je šla na Črno prst (1.844 m) do Orožnove koče, druga na Koblo iz Soriške planine (1.498 m) in tretja na Soriško planino. S soncem obsijane travnate površine Lajnarja, Možica (1.602 m), Dravha, Slatnika, so predstavljale sprehod po prelepi naravi, ki ponuja mir in čudovit pogled na dolino.  Minil je predzadnji dan našega bivanja v taboru, običajno sem kot vodja tabora namenila nekaj besed vsem udeležencem. Sledilo je druženje, ob prijetnem klepetu smo tudi nazdravili uspešno izpeljanim turam.

Sobota   

Tudi v soboto nas je pozdravilo jutranje sonce, odpeljali smo se do koče pri Savici. Prva skupina je krenila na Komno in naprej do Bogatinskega sedla in na Bogatin. Druga skupina je imela za cilj Komno, tretja skupina pa si je ogledala slap Savico in se peš vrnila do doma. Dan je bil vetroven, po nebu so se valili oblaki, vendar je bilo še vedno dovolj sonca. Tudi zadnje ture za ta dan so bile realizirane. 

Potrebno je omeniti še tretjo skupino, v kateri so bile izkušene planinke in planinci, ki se zaradi objektivnih zdravstvenih težav niso priključili prvi in drugi skupini, ampak so se sami organizirali in si izbrali lažje in krajše ture v okolici Bohinja. 

Najbolj hrabri so se kopali v Bohinjskem jezeru, se peš odpravili v Ribčev Laz ali do hostla v bližini, večina udeležencev pa je večere izkoristila za druženje ob prijetnem klepetu. Seveda ni manjkalo sladkih in slanih dobrot, pa tudi kozarček domačega vina se je prilegel.  

Dnevi v taboru so minili kot bi trenil, prišla je sobota, dan za odhod proti domu. Če strnem misli, je bilo najpomembnejše, da  smo tabor zapustili vsi nepoškodovani in zdravi, naužili smo se naravnih lepot in prijetnih doživetij, druženja, upam pa tudi, da je vsakdo dosegel na pohodih cilje, ki jih je želel in zmogel. Kar pa je tudi zelo pomembno, vreme je bilo kljub slabi napovedi, zelo lepo.  

Oznake:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja